Rodos 6. in 7. dan - Petek, Sobota

No, da dokončamo zgodbo iz Rodosa. Petek smo izkoristili za nakup spominčkov in lenarjenje. Ta dan nismo obiskali niti plaže. Smo si pa zvečer v enem lokalu , ki je bil očitno na zelo cenjeni lokaciji, privoščili pivo za 4,40€ in 2 dl pomarančnega soka za 4,90€. Spili smo vse do zadnje kapljice. :)

Je pa bila zato sobota spet malo bolj aktivna. Vsaj za določene. Medtem, ko smo se tisti malo bolj leni predajali sončnim žarkom, so ostali odšli na polurni sprehod do antičnega stadiona. Zdaj mi je kar malo žal, da nisem šla zraven. :) Kasneje pa so se nam pridružili na plaži, kjer smo ostali do večera. Zvečer je sledil še zaključni žur, zjutraj pa je sledilo slovo. Ya sas, Rhodes!

Antični stadion

Tudi mi smo debelo pogledali

Mestna plaža

Skakalnica, na kateri so fantje preizkušali svoj pogum

Osvežitev med lenarjenjem

Večerni "pohod" se je začel v lokalu za vogalom hotela, kjer smo s šefom lokala na račun hiše spili kar nekaj rund Ouzota.

Fantje so si privoščili kar škorenj piva (1,5l)


Nato pa se je večer nadaljeval v nočnem lokalu Colorado

Kjer smo pili smile-a za 5€. ;)

Cel večer je igral bend v živo, pevci so se menjali na vsakih 15 minut. Noro!

Tako je potekalo naših sedem dni na Rodosu. Bilo je nepozabno in zagotovo so nam ostali lepi spomini. Zaradi želje po odkrivanju še drugih krajev in lepot tega sveta, se verjetno na Rodos ne bomo več vrnili. Zato ga pa toplo priporočamo vsem, ki si želijo obiskati otok s prijaznimi in gostoljubnimi domačini, s prelepimi plažami in bogato ponudbo zgodovinskih znamenitosti.

Brez meja

Nekaj za intermezzo, da ne bomo samo težili...za lušte ob tem jesenskem vremenu.

Rodos 5.dan - Četrtek

Četrtek je bil spet bolj aktiven. Morali smo izkoristiti še zadnji dan druženja z našim prijateljem Fiatom Doblom. Tokrat smo se odpravili proti jugu po zahodni strani otoka. Najprej smo si ogledali antično mestece Kamiros, nato pa smo se odpravili na grad Castello, ki nam je nudil prelep razgled na sosednje otoke. Do naslednje destinacije smo pot nadaljevali po zelo ovinkasti in "luknjasti" cesti, koliko lukenj je bilo na cesti smo dobro občutili predvsem tisti, ki smo sedeli čisto zadaj. Ta naslednja in zadnja ogledna točka je bil grad Monolithos. Tudi ta nas je očaral s prelepim in za oči pomirjajočim razgledom.

Destinacije: Kamiros, Castello in Monolithos

Antično mesto Kamiros

Kamiros še iz druge strani

Preizkus antičnega bazena

Grad Castello

Pogled iz grada na spodnji zaliv

Pogled na sosednje otoke

Grad Monolithos

Pogled iz grada na prelepo naravo

Še razgled malo drugače

Kapelica ob gradu, kjer lahko za par evrov prižgeš svečko.
Mi je nismo. :)

Po vseh ogledih nam je še ostalo nekaj časa, da izkoristimo ta prelep sončen dan še za lenarjenje na plaži. Tako smo v bližini Monolithosa našli plažo Fourni. Medtem, ko smo se punce predajale sončnim žarkom, so fantje raziskovali okolico. Odkrili so majhen zalivček, kamor smo potem tudi odplavali, saj peš do tja ni mogoče priti. Tu smo popolnoma sami preživeli preostanek dneva, nato pa se vrnili nazaj proti hotelu in se poslovili od našega prijatelja Dobla. :)

Fourni beach

Tu zadaj se skriva zalivček

Skrivnostni zalivček

Punce pri delanju potičk

Rodos 4. dan - Sreda

Tsambika (Tsampika) beach. Po prebranem in slišanem bojda najlepša plaža na otoku.

Seveda nam firbec ni dal mira in tako smo se odločili za malce intenzivnejši test. Od mesta je oddaljena dobrih 30 kilometrov vožnje po vzhodni obali. Seveda ni šlo brez tega, da smo se najmanj enkrat izgubili... Ampak namesto 20 minutnega "lutanja" smo tokrat vse skupaj uredili v 18-ih minutah. Smo se že skoraj počutili kot domačini.

Pot do plaže je lepo označena, parkirnega prostora je več kot dovolj, pri hvali pa (tako smo mislili takrat, zakaj...povem naslednjič) niso prav nič pretiravali. Plaža je resnično prelepa. Dolga je takole "od oka" 2 kilometra, peščena, na obeh straneh pa omejena s skalami. Na eni strani je nekaj restavracij s klasično grško ponudbo in dve trgovinici, med seboj oddaljeni za cca. 30 metrov, kolikor tudi znaša razlika v ceni blaga v evrskih centih. Cenejša je tista, ki je v "notranjosti".

V tem času plaža ni preveč obljudena, kar je super, saj je moj Aerobie tam resnično zaživel. Voda je, kot po večjem delu otoka kristalna. Zelo je primerna za razne igre v vodi in je zaradi zelooo majhnega naklona dna idealna za otroke. Če hočeš konkretno zaplavat, se je potrebno kar lepo sprehodit.

Proti gužvi v sezoni ni tole nič

Kakorkoli že...res je bila lepa

"Lijepi Luka" (interna fora...)

Če nam pred odhodom "crkne" Fiat in nas bodo slučajno iskali...

Brez njega seveda tudi tukaj ni šlo

V glavnem...priporočamo.

Rodos 3. dan - Torek (2. del)

Iz Prassonissija smo se vračali po isti smeri, kot smo se peljali tja. Ob poti je malo morje lepih peščenih plaž, vendar zaradi pomanjkanja časa jih nismo obiskali. Naša prva postaja je bil zaliv Sv. Pavla. Če prejmete kakšno razglednico iz Rodosa, na kateri je več fotografij, je na njej skoraj 100% tudi tale zalivček.

Iz te perspektive ne izgleda nič kaj posebno. Je sicer lepo, ampak če nanj gledamo iz lindoške akropole, je pogled veliko lepši.

Lindoška akropola iz glavne ceste


Lindoška akropola iz vznožja (iz centra mesteca Lindos)

Če je kdo prelen, ga do akropole privlečejo te živalce. OK, če si ravno otrok ali pa nezmožen 10-minutne hoje, je to dobra ideja, drugače pa metanje denarja stran, saj je sam sprehod skozi staro mesto dosti bolj zanimiv. Da ne omenjam (ne)udobja, v kakršnem so turisti na hrbtih teh živalc "potovali" navzdol. Najbližje bi to opisal kot "jahanje pobesnelega bika na rodeu s spremstvom hitrotekočega hm...spremljevalca?".

Zvonik v mestecu

Tipična ulica v Lindosu

Lindos je res vreden ogleda, saj je ravno prava mešanica turistične spominkomanije in starodobnega navdiha. Akropola sama po sebi ni nič posebnega, bolj fascinanten je pogled iz nje in na njo. Bolj me je navdušilo mestece samo.

V Lindosu ni prostora za mize pred lokali, zato jih imajo na strehah

Akropola, ki je v fazi obnavljanja

Pogled na zgoraj omenjen zaliv iz akropole. Izgleda, kot da sploh nima dotoka sveže vode.


Predzadnji pogled na Lindos z akropolo


Zadnji pogled na Lindos z akropolo

Med vožnjo proti Rodosu smo si še zaželeli skočit v vodo. Prijeli smo mape v roke in začeli iskati dobro plažo. Izvoz za Haraki beach smo zgrešili, zato nam je ostala le še tako zelo opevana Stegna beach. Opevana popolnoma brez razloga... Pač voda, prod z nekaj peska in kup ležalnikov. Smo že vidli dosti boljše, zato samo en majhen detajlček.

Rodos 3. dan - Torek (1. del)

Težko pričakovan torek...čas za prevzem rezerviranega avtomobila. Najprej smo razmišljali o najemu dveh majhnih avtomobilov, vendar smo po pregledu ogromne ponudbe posojevalcev avtomobilov (rent a car poslovalnice so dobesedno na vsakem vogalu) začeli razmišljati v smeri enega enoprostorca z najmanj šestimi sedeži (toliko nas je bilo). Izmed vseh je bil najugodnejši Fiat Doblo (7-sedežna izvedba) pri Butterfly rent a car. Najem za tri dni je znašal 150€, seveda s polnim zavarovanjem in neomejeno kilometrino ter vsaj dvema vključenima voznikoma (po moje ne bi bilo problema, če bi si še kdo zaželel vozit).

Pri najemu avtomobila na Rodosu (in predvidevam da tudi drugje) je pa potrebno biti previden na to, da je voznik star najmanj 23 let in z najmanj enoletnim vozniškim stažem. Dobro pa je to, da posojevalci ne komplicirajo s kakršnimi koli garancijami v obliki kreditnih kartic in podobno, kot je praksa marsikje.

Naša makina je bila opremljena z 1.4 literskim bencinskim motorjem z nepredstavljivimi 77KM, kar sicer ni bilo nevozno, je pa za udobno vožnjo po dokaj hribovitem Rodosu ob polni naloženosti veliko premalo. Zaradi tega priporočam najem kakšnega turbodizlaša ali pa močnejšega bencinarja.

Tankanje...preverite cene goriva na več bencinskih črpalkah, saj cene hudo variirajo., načeloma pa so tu nekje, kot pri nas. Kljub opozorilom, da so črpalke v mestu dražje kot drugje, smo najceneje tankali prav v samem centru mesta. Pustimo to, da me je "bencinkelnar" prepričeval, da je tankal polno kljub temu, da je v prazen rezervoar natočil le 17 litrov...

O vožnji po Grčiji sem slišal marsikaj, vendar med vožnjo po Rodosu lahko večino slišanega pozabite. Večina avtomobilov na Rodosu je najetih, torej jih vozijo turisti. Tisti, katerim marsikdaj ni ravno jasno, kam in kako, zaradi tega je promet večino časa (pre)počasen. Resda se tu pa tam zgodijo kakšna kamikaze prehitevanja s strani domačinov, vendar je stanje daleč od zaskrbujočega. Večji problem je vožnja po centru mesta Rodos. Tam pa je potrebno biti 150% zbran, saj je povprečnemu turistu potrebno: voziti svoj avtomobil, gledati, kam mora zaviti, paziti ostala vozila, paziti na zablodele pešce, kolesarje, predvsem pa na voznikovo največjo nočno moro...skuteriste. Ti te v počasi premikajoči koloni prehitevajo po vseh straneh in skozi najmanjše možne luknje. Če sodimo takole na hitro, mislimo, da tam vlada pravi kaos, vendar se bi zelo motili. Človek ima kar občutek, da nad vsemi udeleženci bdi neka nevidna sila. Vendar ga ta občutek kaj hitro zapusti, ko vidi avtomobile domačinov. Tiste, ki imajo vso pločevino nepoškodovano, bi lahko prešteli na prste obeh rok in nog, pa mislim, da bi še ostal kakšen prst prost.

Največji problem pri vsem skupaj pa so cestne oznake, katerih ali ni, ali so nekje v grmovju, ali so celo napačne. Ali pa so samo v grščini... 2x smo se odpravili proti jugu Rodosa po vzhodni obali in obakrat smo se izgubili v JV delu mesta ter zabredli v labirint enosmernih ulic medtem ko je vožnja v obratni smeri popolnoma enostavna, saj samo slediš glavni cesti in že se znajdeš v centru mesta. Pa še nekaj...ne pozabite, da ima v rondojih v Grčiji prednost tisti, ki se vanj vključuje!

Ker pa vidim, da sem se rahlo preveč razpisal, gremo na fotke... Najprej zemljevid Rodosa. Naši prvi destinaciji sta bili najbolj južni del Rodosa, Prassonissi in najbolj oblegana turistična točka Rodosa takoj za mestom samim, Lindos.

Cesta je več ali manj v zelo dobrem stanju, prvih nekaj kilometrov iz mesta je celo dvopasovna v obe smeri. Pomembna informacija...kljub cca. 600 prevoženimi kilometri nismo niti enkrat samkrat srečali policista v akciji. Domačinka nam je zaupala, da so podnevi do voznikov zelo popustljivi, razen če nekdo res hudo krši CPP. Baje pa so ponoči strožji...

Naša zverina med počitkom sredi rodoškega podeželja

Zadaj je baje bilo dovolj prostora

Panorama Prassonissija

Še pogled z druge strani. Na levi vidimo nemirno Egejsko morje, desno mirnejše Sredozemsko

Nihče ne ve, kaj so ti kamni, ampak sledili smo zgledu in tudi mi pristavili svojega

Mhm, tako je pihljalo

Prassonissi je v prvi vrsti namenjen surverjem in kajterjem. Plavanje, kopanje ali sončenje je tam nemogoče. Ampak tega Prassonissiju ni nihče zameril. Že samo občudovanje mojstrov pri deliuje dovolj za obisk te plaže. Mimogrede...Mirko Tuš je glede na pogovor z domačini dobro poznan.

Ta je bil izmed vseh "najjači". Ni mu problem skočiti 10 (deset) metrov v zrak ali preskočiti katerega izmed nič hudega slutečih surferjev. Freak...


Bodi dovolj za danes...jutri se pa posvetimo povratni vožnji in Lindosu z akropolo.

Rodos 2.dan - Ponedeljek

Drugi dan smo imeli dan za relaksacijo. Po obilnem zajtrku smo najprej odšli na kratek ogled okolice hotela, nato pa je sledilo prvo namakanje v Egejskem morju. Za Rodos je značilno, da je zahodna stran otoka precej vetrovna, zato smo se hodili kopati na vzhodni del otoka. Kljub močnemu vetru pa so naši fantje pri vračanju nazaj v hotel podlegli mamljivim valovom, ki jih je ponujala bolj vetrovna stran otoka. Zvečer je sledil še sprehod po starem mestnem jedru, nato pa sladko spanje.

Naš hotel - Hotel Blue sky

Pogled na morje iz hotela

Mestna plaža - zahodni del

Boštjan pod naravnim tušom na pomolu ;)

Grega, Luka in Boštjan v borbi z valovi

Od starega mestnega jedra nimava skoraj nič slik, kar nama je zelo žal, saj je ravno to najlepši del samega mesta Rodos. Verjetno se sprašujete zakaj? Zato, ker smo si ta del ogledali zvečer, ko je bilo že precej temno in se nama ni dalo na vsakem koraku postavljati stativa. Takrat smo se dogovorili, da si bomo ta stari del mesta ogledali še enkrat podnevi, do česar pa na žalost ni prišlo. Upam, da je kdo od ostalih udeležencev poslikal kaj več. Kljub vsemu pa je nastala vsaj ena slika.

Del starega obzidja

Otok Rodos

Včeraj smo prispeli nazaj v ljubi domek iz sedem dnevnega dopustovanja na otoku Rodos. Mislim, da ni potrebno omeniti kako prehitro je minilo teh lepih in sončnih sedem dni. Otok Rodos, ki je po velikosti četrti največji grški otok, je pustil v nas lepe spomine, saj nam je ves čas nudil ogromno sonca, čisto kristalno morje, prelepe peščene in kamnite plaže, skrite zalivčke, številne antične znamenitosti in nas očaral z naravnimi lepotami. Zelo presenečeni smo bili nad gostoljubnostjo in odprtostjo grkov in ne samo v hotelu, kjer smo bivali, temveč po celem otoku. Zelo nam je bil všeč njihov topel prijateljski odnos do nas, njihova umirjenost in optimizem. Rodos vam zagotovo priporočava, saj se za vsakogar najde del otoka, ki ga bo popolnoma prevzel in očaral. O lepoti otoka se boste lahko prepričali sami v prihodnjih dneh, ko objaviva slike.

Omenila bi še, da je bilo to moje prvo bližnje srečanje z letalom, katerega let sem preživela presenetljivo zelo dobro in popolnoma v nasprotju z pričakovanji. Pravzaprav sem med letom celo uživala, saj takšnega razgleda, kot ti ga ponuja letenje nad oblaki, ne vidiš vsak dan. Spodaj objavljava še nekaj slik od prvega dne, ko smo prispeli na sončni Rodos (Nedelja 28.9.2008).

Idila nad oblaki

Že nad grškimi otočki

Eden izmed grških otokov

Srečen pristanek na grška tla

Najina sobica 205

Soba ni s pogledom na morje, zato tudi ni kaj prida razgled in ga tudi nisva slikala. Za nas je bilo čisto ok, saj smo zelo malo časa preživeli v sobah. :)

Po razpakiranju prtljage, smo odšli na sprehod po mestecu, kjer smo se malo dlje zadržali v enem izmed številnih pubov...

... in tam tudi zapeli karaoke.

Tako smo krstili prvi dan, slike preostalih dni pa sledijo v prihodnjih dneh.